Zakonodaja

1.1. Delovanje kanalizacijskega sistema

Kanalizacijski sistem predstavlja zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod, ki poteka od mesta nastanka do čistilnih naprav. Pitna voda namreč takoj po uporabi postane komunalna odpadna voda. Skupaj z odpadno vodo iz industrije in padavinsko vodo potuje v javno kanalizacijo. Ta se konča na čistilni napravi, kjer se voda pred vrnitvijo v naravno okolje očisti. Krogotok vode je tako sklenjen.

Javni kanalizacijski sistem je pomemben del komunalne infrastrukture, ki pozitivno vpliva na kakovostno bivalno okolje. Z urejenim zajemom in čiščenjem odpadnih vod varujemo zdravje ljudi, preprečujemo nastajanje in širjenje bolezni. Obenem tudi preprečujemo onesnaževanja nadzemnih in podzemnih voda.

Kanalizacijski sistem sestavljajo cevovodi različnih dimenzij, črpališča, razbremenilniki, zadrževalni bazeni, revizijski jaški, lovilci olj in peskolovi ter čistilne naprave.

Večji del kanalizacijskega sistema deluje na osnovi prostega padca, torej gre za gravitacijsko kanalizacijo. Na mestih, kjer prostega padca ni moč zagotoviti, se v sistem vgradijo črpalke. Te črpajo odplake do čistilnih naprav. Tako kanalizacijo imenujemo tlačna kanalizacija.

Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in s strešin je potrebno ponikati na zemljišču lastnika. V kanalizacijo ni dovoljeno priključevanje podtalne vode, drenažne vode, vode iz izvirov in ponikovalnic.

1.2 Storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode

V skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/12 in 109/12) se v okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ločeno oblikujejo in obračunavajo cene za storitve javne službe:

• odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,
• odvajanje padavinske odpadne vode s streh,
• storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami,
• čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin in
• čiščenje padavinske odpadne vode s streh.

Enota količine storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin je izražena v m3 opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. Cena opravljanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, če iz nje nastaja komunalna odpadna voda, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje.

Omrežnina je tisti del cene, ki pri kanalizacijskih sistemih pokriva stroške potrebnih zamenjav infrastrukture za normalno delovanje sistemov. Življenjska doba cevovodov znaša od 30 do 50 let, odvisno od materiala, po tem obdobju pa je potrebno dele kanalizacijskega sistema nadomestiti z novimi. Zaradi obsežnosti kanalizacijskih sistemov je potrebno dotrajane dele stalno in kontinuirano obnavljati, saj v nasprotnem primeru lahko pride do situacije, ko je cevovod tako dotrajan, da po njem ni več možno normalno odvajanje odpadne vode.

1.1. Izračun omrežnine

Omrežnina se izračuna tako, da se seštejejo letni stroški amortizacije, zavarovanja in financiranja infrastrukture ter se razdelijo glede na število in velikost vodomera in s tem obremenijo vsakega uporabnika v stanovanju, stanovanjski hiši oz. poslovnem objektu glede na velikost vodomera oz. priključka. Omrežnina se zaračunava mesečno in ni odvisna od porabe vode, temveč od velikosti vodomera oz. priključka in je zato vsak mesec enaka. Omrežnino zaračunava uporabniku izvajalec javne službe, ki jo nato nakaže v občinski proračun, kjer se namensko porablja za obnovo kanalizacijske infrastrukture. V skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/12 in 109/12) se omrežnina za infrastrukturo javne službe, s katero se izvajajo posamezne storitve javne službe, določi na letni ravni in se uporabnikom obračunava glede na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera, v

2.2. Višina omrežnine

Ker je razmerje med dolžino kanalizacije ter številom priključkov na to omrežje v vsaki občini drugačno, ima to dejstvo za posledico, da je tudi omrežnina v vsaki občini drugačna. Uporabniki omrežja morajo namreč preko plačevanja stroška omrežnine na letni ravni zbrati potrebna sredstva za potrebne nadomestitve infrastrukture, ki jih izvede občina.

Okoljska dajatev je posebna postavka pri obračunu storitve odvajanja ter čiščenja odpadne vode, ki jo obravnava Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur. l. RS, št. 80/12, 98/15).Uredba določa vrsto onesnaževanja, osnovo za obračun okoljske dajatve, njeno višino in način obračunavanja, odmere ter plačevanja, obveznost plačevanja, zavezance, plačnike in prejemnike okoljske dajatve.

Zavezanec za plačilo okoljske dajatve zaradi odvajanja komunalne odpadne vode je pravna ali fizična oseba, ki je uporabnik stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda.

Plačnik okoljske dajatve je izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki za zavezanca izračunava, zaračunava in vplačuje okoljsko dajatev.

Prejemnik plačila okoljske dajatve je občina, v kateri zavezanec odvaja komunalno odpadno vodo v javno kanalizacijo, greznico ali malo komunalno čistilno napravo.

3.1 Določitev višine okoljske dajatve

Višina okoljske dajatve se določi kot seštevek enot obremenitve (EO). Kjer se količina porabljene pitne vode meri, se okoljska dajatev obračunava glede na količino porabljene pitne vode, kjer pa se ne meri, se za obračun okoljske dajatve upošteva število stalno in/ali začasno prijavljenih oseb v stavbi, kjer se ena oseba šteje za 1 EO. V obeh primerih velja, da po normativu 1 oseba na leto porabi 50 m³ vode.

Znesek okoljske dajatve za eno enoto obremenitve (OE) je 26,4125 EUR/leto.

Pri obračunu okoljske dajatve se upošteva delovanje komunalnih čistilnih naprav. Če uporabnik odvaja komunalno odpadno vodo v kanalizacijo, ki se zaključuje s komunalno čistilno napravo s sekundarnim ali terciarnim čiščenjem ali malo komunalno čistilno napravo z ustreznim čiščenjem, se okoljska dajatev zmanjša za 90 %. Če se na komunalni čistilni napravi izvaja le primarno čiščenje, se okoljska dajatev zmanjša za 40 %.

Pogoj za upoštevanje znižanja enot obremenitve pri MKČN je izdelano:

• poročilo o opravljenih prvih meritvah odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, iz katerega je razvidno doseganje predpisanih mejnih vrednosti ali
• poročilo o opravljenem pregledu v skladu s predpisom ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, iz katerega je razvidno, da mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, obratuje v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.

Greznice se ne upoštevajo kot čistilne naprave, zaradi katerih bi se zmanjšala okoljska dajatev. 

Višina okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda znaša (brez DDV):

Obračun okoljske dajatve se izvaja mesečno.

3.2. Oprostitev plačevanja okoljske dajatve zaradi kmetijske dejavnosti

Nosilci kmetijske dejavnosti lahko ob izpolnjevanju določenih pogojev uveljavite oprostitev plačila okoljske dajatve zaradi odvajanja odpadnih voda za vode, nastale pri opravljanju kmetijske dejavnosti. Oprostitev uveljavite z izpolnitvijo obrazca Zahtevek za oprostitev plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje voda.

Skladno s 3. členom Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur.l. RS, št. 80/2012 in 98/2015) vložite zahtevo o uveljavljanju oprostitve plačila okoljske dajatve zaradi odvajanja odpadnih voda, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti. Tako nam je potrebno, kot plačniku dostavit naslednjo dokumentacijo:

• dokazilo o številu prijavljenih oseb v gospodinjstvu,
• potrdilo o lastništvu oz. najemu površin, ki zagotavljajo, da je možna uporaba gnojevke skladno s predpisom, ki ureja mejne vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla in se uporablja za gnojilo v kmetijstvu,
• odločbo, da se stranka šteje za kmeta v smislu določb Zakona o kmetijskih zemljiščih,
• ugotoviti oz. dokazati, da se gnojnične jame, v katerih se gnojevka zbira, vodo neprepustne, in se gnojevka iz njih ne sme razlivati po terenu ali v tla,
• ugotoviti oz. dokazati, da je objekt za zbiranje gnojevke legalen, torej če ima vsa potrebna dovoljenja po Zakonu o graditvi objektov.

Lahko pa predložitev pozitivno potrdilo kmetijsko svetovalne službe, ki vsebuje vse zgoraj naveden elemente. V danem pozitivnem primeru, se izvaja obračun okoljske dajatve glede na število oseb.

Dolžnost uporabnika javne službe, je da v primeru spremembe v kmetovanju in uporabi blata obvestiti izvajalca javne službe v roku 15. dni od nastale spremembe. Prav tako ste si v primeru sprememb v zakonodaji dolžni sami ponovno urediti vaš status.

3.3. Izračun okoljske dajatve v primeru kmetijske dejavnosti

Če ima kmetijska dejavnost vgrajen samostojni obračunski vodomer za merjenje porabe vode, se okoljska dajatev pri obračunu porabljene vode, ugotovljene po vodomeru, ne zaračuna.

Če kmetijska dejavnost nima vgrajenega samostojnega obračunskega vodomera in je poraba vode merjena po skupnem obračunskem vodomeru za kmetijsko dejavnost in gospodinjstvo, se okoljska dajatev ne zaračuna samo za porabo vode za kmetijske namene. Za vodo, porabljeno v gospodinjstvu pa je okoljsko dajatev potrebno zaračunati.

Mesečna količina za obračun okoljske dajatve, ki jo je potrebno plačevati za gospodinjstvo (skupni obračunski vodomer za kmetijsko dejavnost in gospodinjstvo), se izračuna tako, da se število članov gospodinjstva pomnoži s količino 4,17 m³ (letno 50 m³).

Količina pitne vode, ki se obračuna gospodinjstvu se določi po pavšalu, ki velja na osebo po določilu veljavnega občinskega odloka, pri čemer se upošteva število porabnikov vode določenega gospodinjstva. Količina vode za obračun kmetijske dejavnosti pa se določi tako, da se od porabe vode po skupnem obračunskem vodomeru odšteje izračunana poraba za gospodinjstvo.

V naseljih, kjer še ni zgrajena javna kanalizacija in na območjih z redko poselitvijo, kjer izgradnja javnega kanalizacijskega sistema ni predvidena, se komunalna odpadna voda zbira in odteka v nepretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave (MKČN).

Za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, moramo izvajati:

• prevzem blata iz nepretočnih greznic,
• prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav,
• prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic,
• izvajati preglede malih komunalnih čistilnih naprav.

Upravljavci male komunalne čistilne naprave ali nepretočne greznice morate omogočiti prevzem in odvoz blata ter izvajanje pregledov malih komunalnih čistilnih naprav.

4.1. Obvezno praznjenje greznic in MKČN

Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l. RS, št. 98/2015) nalaga lastniku male komunalne čistilne naprave oz. obstoječe pretočne greznice prevzem in odvoz blata najmanj enkrat na tri leta pri izvajalcu javne službe skladno s 17. in 28. ter 44. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l. RS, št. 98/2015). Greznično goščo oz. blato iz MKČN mora izvajalec odpeljati na ČN.

Kot uporabnik javne službe lahko vložite zahtevo o uveljavljanju oprostitve izvajanja obveznih praznitev črpanja blata s strani javne službe. Tako je potrebno izvajalcu javne službe dostavit naslednjo dokumentacijo:

• najmanj pozitivno potrdilo kmetijsko svetovalne službe,
• lastnoročno pisno izjavo stranke o izpolnjevanju pogojev s področja okoljske in kmetijske zakonodaje,
• izjavo z navedenimi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko.

Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 62/2008) v svojem 8. členu pod poglavje IV. UPORABA OBDELANEGA BLATA V KMETIJSTVU 8. člen (prepovedi uporabe obdelanega blata v kmetijstvu) opredeljuje:

Uporaba blata iz greznic, nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo do 50 PE za gnojilo v kmetijstvu je prepovedana, razen za blato, ki:

• je oddano izvajalcu občinske gospodarske javne službe varstva okolja v skladu s predpisom, ki ureja naloge, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, in je obdelano v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, ali
• nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l. RS, št. 98/2015) v 17. členu 5. odstavek dovoljuje izjeme in sicer.

Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek 17. člena je obvezna storitev javne službe za objekt kmetijskega gospodarstva le storitev iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, če:

• gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu,
• lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje.

V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko.

Obrazce najdete tukaj: Zahtevek za oprostitev plačila storitve praznjenja grezničnih gošč oz. blata iz MKČN Izjava o praznjenju greznic in blata iz MKČN in mešanja z gnojnico

4.2 Storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode

V skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/12 in 109/12) se v okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ločeno oblikujejo in obračunavajo cene za storitve javne službe:

• odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,
• odvajanje padavinske odpadne vode s streh,
• storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami,
• čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin in
• čiščenje padavinske odpadne vode s streh.

Enota količine storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin je izražena v m3 opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. Cena opravljanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, če iz nje nastaja komunalna odpadna voda, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje.

5. PREGLED NAPRAVE

Pregled naprave z naše strani ni potreben, če upravljavec male komunalne čistilne naprave v roku za izvedbo pregleda predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te male komunalne čistilne naprave (analizne izvide), ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, za tiste parametre onesnaženosti, za katere so za to malo komunalno čistilno napravo predpisane mejne vrednosti. Lastniku/upravljavcu MKČN se v primeru pozitivnega poročila o pregledu MKČN okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda zniža za 90%.